V kakšnem roku mora posameznik, ki misli, da dela v prikritem delovnem razmerju, uveljavljati sodno varstvo svojih pravic?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali pogodbeno razmerje med »delavcem« in »delodajalcem« še traja, in sicer:
- ko razmerje med strankama še traja (delo se še opravlja) mora delavec odpravo kršitve oz. ugotovitev obstoja delovnega razmerja najprej zahtevati neposredno od delodajalca. To mora v skladu z 200. členom ZDR-1 storiti pisno. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
- ko pa je razmerje med strankama že prenehalo, mora delavec tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložiti v 30 dneh od vročitve akta delodajalca, s katerim je ta prekinil sodelovanje (npr. odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju).
V sodnem postopku lahko delavec sicer zahteva terjatve iz delovnega razmerja (torej tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja, morebitno razliko v plači, prispevke za socialna zavarovanja, regres, ipd.) za 5 let nazaj.
Sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje v takih sporih, je delovno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (torej sodišče, na območju katerega ima delodajalec sedež), sodišče na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter tudi sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
