Fotografija: “Despair” by jblahblahblah is licensed under CC BY-SA 2.0.
Poznamo redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlikujeta se po tem, da pri prvi obliki pogodba o zaposlitvi preneha s potekom odpovednega roka, pri drugi pa takoj, ko je odpoved podana – odpovednega roka torej ni. Za veljavnost odpovedi in s tem za prenehanje pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je odpoved podana na pisni način.
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, medtem ko lahko delodajalec pogodbo odpove zgolj iz razlogov, ki jih določa zakon, v odpovedi pa mora obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Poleg tega mora delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve, pri čemer napačno obvestilo ne more biti v škodo delavca.
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca (kot jih določa ZDR-1) so: poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za delo zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo. Kot neutemeljene razloge za redno odpoved pa zakon šteje začasno odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskih članov ali odsotnost z dela zaradi starševskega dopusta, vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, članstvo v sindikatu, udeležbo v zakonito organizirani stavki, spremembo delodajalca itn.
Izredna odpoved se lahko poda v posebej določenih primerih, ko nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni mogoče. In sicer lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi: kršitev pogodbe, ki ima vse znake kaznivega dejanja, naklepne ali hudo malomarne hujše kršitve pogodbe, če delavec izostane iz dela najmanj pet zaporednih dni brez predhodnega obvestila delodajalca, če ne spoštuje navodil zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ali opravljanje drugega pridobitnega dela v tem času itn.
Delavec lahko izredno odpove pogodbo, če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal nadomestila plače, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo, če mu tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, če mu ni zagotovil varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu itn.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavcem pripadejo različne pravice. V primeru, da je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo iz poslovnih razlogov, razloga nesposobnosti, neuspešno opravljenega poskusnega dela ali pa je delavec izredno odpovedal pogodbo, je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino. Njena višina je odvisna od povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in časa trajanja delavčeve zaposlitve pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih. Nadomestilo za primer brezposelnosti pripada brezposelni osebi, ki ni brezposelna po svoji krivdi ali volji ter je bila zavarovana za primer brezposelnosti najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Višina nadomestila je odvisna od osnove[1], njegovo trajanje pa od zavarovalne dobe.[2] Čas trajanja nadomestila za brezposelnost je urejen v 60. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
[1] Osnova je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila za zavarovanca iz sedmega odstavka prejšnjega člena je njegova povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti (61. člen ZUTD)
[2] Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
