Evropski parlament, Komisija in Svet so leta 2017 sprejeli Evropski steber socialnih pravic, ker naj bi z njim uveljavljaji nove in učinkovitejše socialne pravice za evropske državljane.
Obsega tri glavne kategorije:
- enake možnosti in dostop do trga dela,
- poštene delovne pogoje in
- socialno zaščito ter vključenost.
Na okrogli mizi Kamerat po kameratu, ki je v 15. 9. 2021 potekala v organizaciji Kreativno-rekreacijskega centra Hrastnik, je naša članica Hana Radilovič v imenu Gibanja predstavila komentar na stanje v Sloveniji spričo omenjenega stebra pravic.
ENAKE MOŽNOSTI IN DOSTOP DO TRGA DELA
- Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje
Naš javen, dostopen izobraževalni sistem je v veliki meri dediščina socializma, ki pa dobiva vedno več skritih stroškov, vlada pomanjkanje štipendij, spremljamo porast zasebnih osnovnišolskih, srednješolskih in visokošolskih zavodov, posebej takih vezanih na stranke in religiozne strukture.
Neprimeren pristop k socialni in izobraževalni politiki se kaže na primeru marginaliziranih skupin. Rome se odtujuje in krivi za lastno revščino in izpad iz šolskega sistema, skuša pa se kaznovati starše, kar odražajo denimo načrti ministra Ciglar Kralja za spremembe pri dodeljevanju socialne pomoči in za znižanje otroškega dodatka glede na to, ali otrok nadaljuje šolanje.
Poleg tega pa je na porastu nacionalizem in ksenofobija, ki se razširjata zaradi delitve na nas (državljane EU) in njih (državljane tretjih držav). Posledično se diskriminira (bodoče) študente iz držav izven EU ob vsakokratni krizi, saj se na njih varčuje (onemogočanje koriščenja štipendij, javnih študentskih domov itd.), se jih označuje kot bolj nagnjene k zlorabi sistema bolj kot naj bi k temu bili nagnjeni državljani EU. To odraža zaostrovanje pogojev za pridobivanje vizuma za bivanje za namene študija v Sloveniji, ki za razliko od študentov z državljanstvom članic EU zahteva od študentov iz tretjih držav, da imajo vnaprej zagotovljena sredstva za preživljanje, kar pa lahko seveda zagotovijo zgolj tisti iz premožnejših družin, s čimer se vzdržuje prepad med revnimi in premožnimi. Tudi zagotavljanje prihodkov s pogodbo o zaposlitvi je za večino nemogoče, če hočejo resno študirati, medtem ko (najpogostejše) delo prek študentske napotnice sploh ne vključuje pogodbe in ni dovolj zanesljivo.
- Enakost spolov
Če vzamemo najbolj povedno statistiko: v Sloveniji je po podatkih Eurostata v primerjavi z EU državami sicer nizek razkorak med plačo žensk in moških, vendar je še leta 2019 najhitreje naraščala.
- Enake možnosti
Številne vlade te države so prispevale k porastu predsodkov glede na raso, versko pripadnost, spolno usmerjenost in tako dalje – ne le desne, tudi sredinske vlade, saj je navsezadnje premier SMC bil tisti, ki je na mejo postavil žico in slavno izjavil, da ne bo pustil, da bi »delavci vodili to državo«.
4. Aktivna podpora zaposlovanju
Namesto poudarka na zaposlovanju se daje poudarek na zaposljivost, za kar velja izraz ‘aktivacijska politika’. Pri tem se smatra, kot da nismo dovolj usposobljeni in aktivni. Kot da ni problem v pomanjkanju delovnih mest (15. 9. 2021 je bilo 16-krat toliko iskalcev zaposlitve kot prostih delovnih mest – 69.292 proti 4.249).
Še vedno se izvaja spodbujanje k samozaposlovanju, ko zavodu ne uspe zaposliti osebe. S tem se skriva brezposelnost, ampak ustvarja revne zaposlene, saj je vsak peti do četrti samozaposleni pod pragom revščine.
Usposabljanje je še eno jabolko spora, saj bi moralo biti del vsakega delovnega mesta, ampak skušajo podjetja stroške tega obdobja preusmeriti na izobraževalni sistem, posebej na univerze ter na delavce, ki naj sami plačujejo za tečaje. To je nesmiselno med drugim zato, ker izobraževanje ni enako usposabljanju (in izrinjanje brezinteresne izobrazbe v zameno za interesno usposabljanje je škodljivo), predvsem pa izobraževalnega sistema ne moremo vsakih nekaj mesecev spreminjati glede na to, kaj je v tistem trenutku najbolj dobičkonosno za lastnike podjetij, saj izobraževanje traja več let in bo ob diplomiranju ali maturiranju oseba lahko že »zastarela«. Bolj smiselno je osebo splošneje izobraziti in usposobiti, da se lahko za konkretno delovno mesto potem priuči konkretnih in specifičnih veščin, kar pa bi podjetja pač morala prevzeti na svoja pleča. O protislovjih podrejanja univerz trgu delovne sile smo pisali za Radio Študent.
POŠTENI DELOVNI POGOJI
- Varna in prilagodljiva zaposlitev
Primerjajmo dva izseka iz tega člena:
»Spodbuja se prehod k zaposlitvam za nedoločen čas.«
»Spodbujata se podjetništvo in samozaposlovanje.«
Očitna je zmeda prioritet oziroma slabo prikrivanje pravih interesov kapitala, ki se kažejo v prekarizaciji delovne sile.
Pri nas ne drži, da se spudbuja »prehod k zaposlitvam za nedoločen čas,« ker se denimo piše zakonodaja posebej za tovarne prekarnosti v obliki podjetij, kot je Uber. V izobraževalnem sistemu se spodbuja k fleksibilnosti in »podjetnosti«, ker se skuša vzgojiti ljudi v prilagodljive in podredljive delavce, ki bodo delali pod iluzijo, da so samostojni podjetniki, ko pa so v celoti odvisni od kapitala in volje naročnika, delajo pa brez minimalne urne postavke. Inšpektorat ni niti približno dovolj strog pri nadzoru kršitev zakonodaje, posebej na področju prikritih delovnih razmerij.
- Plače
Plače stagnirajo, medtem ko dobički rastejo. Minimalna plača se vedno z veliko zamudo usklajuje z višanjem življenjskih stroškov.
- Informacije o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpustitve
Dogaja se ogromno zlorab, ki jih delavci preprosto požrejo, ker a) imajo prenizke plače, da bi si privoščili dolge spore pred sodiščem, in b) ker nimajo varnosti v številu v obliki sindikata, ker niso včlanjeni.
- Socialni dialog in udeležba delavcev
Stranke pri zakonodajnem procesu vedno bolj ignorirajo Ekonomsko-socialni svet, predstavniki lastnikov podjetij pa imajo vedno pogosteje državo avtomatično na svoji strani, zato so predstavniki delavcev najpogosteje preglasovani. Trenutno imamo v Sloveniji nedelujoč ESS, vendar ne deluje, da bi se kaj kmalu spet sestavil ob vrnitvi sindikatov v igro, saj bi si upoštevanje s strani ostalih dveh delov članov morali izboriti šele s splošno stavko, o kateri pa ni ne duha ne sluha že tekom cele epidemije.
Glede udeležbe delavcev pa je tako: pri upravljanju podjetij se je izničila že po letu ’91 s skoraj takojšnjo ukinitvijo delavskih svetov na nacionalni ravni. Zadrug, v katerih so delavci solastniki podjetja in imajo posledično avtomatsko motivacijo in možnost soupravljanja, se ne spodbuja zadosti in zakonsko niso dovolj urejene. Posebej slabo pa je s sindikaliziranostjo in zagovorništvom migrantskih delavcev – na tem področju ogromno postoru denimo društvo Delavska svetovalnica.
- Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ena najpomembnejših točk pri tem je ureditev skrbi za otroke. Formalno je omogočeno enakomerno koriščenje nadomestila za skrb za otroka med spoloma, ampak se v praksi zelo malo izkorišča s strani moških.
Ločitev na poklicno in zasebno življenje sploh ni urejena pri atipičnih oblikah dela, pa tudi pri rednih delovnih razmerjih pri nas še ni uzakonjena pravica do odklopa oziroma prepoved, da te delodajalec po mailu in telefonu matra izven delovnega časa. Na začetku tega leta so mediji poročali o pobudi k ureditvi tega, ki jo je podal Evropski parlament, vendar je ostalo na ravni pobude in ni zakonsko urejeno niti na ravni EU.
Ekonomsko-socialni svet je novembra lani imenoval poseben strokovni odbor, ki naj bi pod koordinacijo ministrstva za delo obravnaval vprašanja možnosti ureditve dela na domu z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, davčni vidik ureditve nadomestila za uporabo delavčevih sredstev, pravico do odklopa in podobno. A ESS rešitev še ni uskladil, saj od spomladi zaradi izstopa sindikatov niti ne deluje.
- Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov
Kjer ni zadostne sindikaliziranosti, se varstvo pri delu in varstvo osebnih podatkov na veliko kršita – zaposlenim se vsiljuje sledilnike v službene avtomobile, delo v trgovinah je tako slabo urejeno, da vodi v invalidnost, na kar opozarja denimo Sindikat Lidl.
SOCIALNA ZAŠČITA IN VKLJUČEVANJE
- Otroško varstvo in podpora za otroke
Počasi se razkrajajo dosežki iz socialistične Jugoslavije, v času katere so si zagovornice enakosti spolov prizadevale za podružbljanje reproduktivnega dela, pri čemer so na prvo mesto postavile ureditev javnega, dostopnega sistema vrtcev. To omogoča ženskam, da niso vezane na gospodinjstvo in se lahko svobodneje udeležujejo tako na področju dlea kot splošneje v javnem življenju.
- Socialna zaščita
Ni urejena za vse netipične oblike dela, saj v večini primerov nimajo zakonsko urejenega (kaj šele sindikalno uveljavljanega) bolniškega nadomestila, regresa, plačanega dopusta in tako dalje.
- Nadomestila za primer brezposelnosti
Ni urejeno za vse netipične oblike dela.
Konservativne stranke vedno kritizirajo, kako je nadomestilo za brezposelnost previsoko in zato preblizu minimalni plači, namesto da bi kritizirali klavrnost minimalne plače, ki se dviguje prepočasi in ne dohaja stroškov za preživetje, kaj šele dostojno življenje.
- Minimalni dohodek
Minimalna urna postavka ni urejena za netipične oblike dela razen za študentsko delo in v primeru, če kolektivne pogodbe na določenih področjih vključujejo te oblike dela. V Gibanju smo naredili izračun minimalne urne postavke za samozaposlene, ki pa bi zaradi različnih stroškov produkcijskih sredstev morala biti prilagojena tudi glede na panogo.
Nad prevajalce denimo se je spravila Agencija za varstvo konkurence, ko so se s.p.-ji in honorarci začeli pogovarjati o minimalnih tarifah, ker se jih smatra za podjetja, ki naj bi skušala ustvariti monopol, so pa v praksi delavci, ki si skušajo zagotoviti osebno preživetje.
- Dohodki in pokojnine za starejše
Pokojninska blagajna v Sloveniji je nevzdržna, ker se ljudi samozaposluje in ker so v veliki meri pod pragom revščine, vplačujejo minimalne prispevke za pokojnino, in to pomeni, da ni dovolj vplačil za aktualno upokojeno generacijo.
Društvo Humanitarček denimo s projektom Vida dokazuje, v kakšni revščini živijo mnogi upokojenci.
- Zdravstveno varstvo
Gre se v smer privatizacije javnega zdravstva, kar ga bo naredilo manj dostopno, že zdaj pa zasebniki raje opravljajo večje število blažjih posegov, izogibajo pa se nudenju resnih operacij, ker te niso dovolj dobičkonosne, kar je nevzdržno, če bi cel sistem postal takšen.
- Vključevanje invalidov
V sistemu, ki nezadržno iz delavcev dela invalide, nadomestila za invalidnost pa so prav tako kot pokojnine prenizka.
- Dolgotrajna oskrba
Ni dostopna, premalo je domov za ostarele, obstoječi domovi so nizko financirani, gre se v smer privatnih domov, ki delujejo enako slabo kot privatne zdravstvene storitve. V skladu s procesom deinstitucionalizacije, ki se je izkazala za ustreznejšo že na področju posebnih potreb in psihiatrije, bi morali iti v smeri oskrbe na domu, vendar bi se moralo tudi zagotoviti ustrezno zaposlovanje oskrbovalcev.
- Stanovanja in pomoč za brezdomce
Če pogledamo samo nekaj utrinkov, ki povedo več, kot katerakoli statistika: ljubljansko Cukrarno, kjer so zadnjih nekaj let spali brezdomci, so namesto v nastanitve za rastoče število brezdomcev pretvorili v prostor za razstave. Brezdomce se je med epidemijo puščalo na cesti, zaprlo se jim je tekočo vodo in onemogočilo higieno, potem pa so dobivali kazni, ker niso bili doma – ker nimajo doma.
- Dostop do osnovnih storitev
Pravica do dostopa do vode, higiene, energije, prevoza itd. je zagotovljena zgolj na papirju, v praksi pa je vse našteto poblagovljeno in zahteva plačilo. Že samo če bi si prizadevali za to, da so osnovne storitve javne in ne v zasebni lasti, bi storili veliko za to, da cene ne bi postale popolnoma nedosegljive.