Na srečanju 15. 12. so bile na predstavljene štiri opravljene raziskave ter smernice in priporočila, ki smo jih pripravljali zadnje leto v okviru konzorcijskega projekta »Delati skupaj – za solidarno družbo«.
V projektu sodelujemo z Združenjem Center alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, Organizacijo za participatorno družbo in Zavodom za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor.
Osrednja os naših prizadevanj je zagovorništvo na področju različnih sodelovalnih in participativnih družbeno ekonomskih praks. Do vseh štirih dokumentov, pripravljenih za ta namen, lahko prosto dostopate prek spodnjih povezav:
ZADRUŽNIŠTVO – PDF
(predstavila Karolina Babič, Združenje CAAP)
»Zadruge so način družbeno-gospodarskega povezovanja, ki se kot alternativa kapitalističnemu gospodarstvu po vsem svetu razvija že več kot dvesto let. V svetu je 1,2 milijarde članic (zadružnic) povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij. Zadružnice torej predstavljajo 15 % odraslega prebivalstva sveta. Več kot 270 milijonov ljudi je zaposlenih v zadrugah, torej okoli 10 % vseh zaposlenih na svetu.«
Pri opredelitvi zadrug je ključno razlikovanje med združenjem oseb in združenjem kapitala. Časovno gledano je v raziskavi okvirno predstavljeno daljše zgodovinsko obdobje od leta 1856 do danes (družbeno-ekonomski pomena zadružništva v Sloveniji) in omenjeno prehodno obdobje tranzicije – spremembe na področju zadružništva po letu 1991. Podrobneje pa je predstavljeno stanje na področju zadružništva v Sloveniji v zadnjih 10 letih (statistika 2010-2019).
Zaključne ugotovitve kažejo, da:
»v deležu prometa in zaposlovanja ter v obsegu storitev in proizvodov zadruge v Sloveniji močno zaostajajo za svetom. Slovenska zakonodaja in podporno okolje je dovolj dobro za to, da razvoja zadružništva neposredno ne zavira, vendar pa ga tudi eksplicitno zadostno ne spodbuja. Podobno lahko rečemo za finančne instrumente za zadružništvo v Sloveniji.«
PREKARNO DELO IN PREKARIAT – PDF
(predstavila Daša Ložar, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo)
»Etimološko, pomensko gledano pridevnik prekaren, iz latinskega pridevnika precarius in glagola precari, ki danes opredeljujeta pojem prekarnega in prekarnosti, pomeni ‘izprošen, priberačen, začasen, odvisen od koristi ali miloščine drugega, nestabilen, izpostavljen nevarnosti, z negotovim mandatom‘, pozneje pa je bilo pomenski osnovi dodano še ‘nestalen, negotov ali prehoden‘.«
Pri tem je za poudariti, da »prekarno delo danes sicer ni pravni pojem oz. kategorija, saj kot tak v svetovnih pravnih virih ostaja neopredeljen, še vedno pa nekoliko variirajo tudi njegove definicije.«
Zgodovinski kontekst pokaže, da je po prehodu iz jugoslovanskega socializma v kapitalistično tržno gospodarstvo Slovenija prešla iz države, utemeljene na davkih, v državo dolga, kar politika izkorišča kot izgovor za krčenje socialne države in uvajanje aktivacijske politike – namesto o zaposlenosti se govori o zaposljivosti, kot da so ljudje sami krivi za brezposelnost. Trenutno ugotavljajo, da:
»delež samozaposlenih je od leta 2008 sicer zrasel, vendar je v Sloveniji še vedno pod povprečjem držav EU.«
Toda sama rast deleža izstopa:
»Od leta 2008 se je število samozaposlenih v Sloveniji povečalo za skoraj 20 %, kar je v primerjavi z ostalimi državami v analizi zelo nadpovprečno.«
Načini naslavljanja prekarnosti vključujejo med drugim: minimalno urno postavko za netipične oblike dela (o čemer smo že pripravili raziskavo in okvirni izračun), prenehanje prelaganja odgovornosti za brezposelnost izključno na iskalce zaposlitve, izboljšanje statističnega spremljanja prekarnosti, spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ustanovitev predstavniške organizacije za prekarne delavke in delavce.
PARTICIPATIVNI PRORAČUN – PDF
(predstavil Matic Primc, Organizacija za participatorno družbo)
»S participativnim proračunom lahko prebivalke občine, mestne četrti ali krajevne skupnosti same prepoznajo probleme ali možnosti izboljšav, same predlagajo rešitve in zatem med podanimi predlogi tudi odločajo v glasovanju. /…/ V kontekstu Slovenije je participativni proračun za občine določen tudi z zakonskim določilom v Zakonu o lokalni samoupravi, za sedaj pa ga izvajajo izključno organi lokalne samouprave.«
Analiza izvajanja participativnega proračuna v 19 občinah v Sloveniji, ki so skupaj izvedle 23 ciklov, kaže, da se večina zneskov vrti zelo blizu 1 % celotnega proračuna.Kljub nekaterim pomanjkljivostim pri izvajanju participativnega proračuna, ki izhajajo iz nepoznavanja praks iz tujine, se participativnega proračuna loteva:
»malo manj kot 9% občin, napovedujejo pa se nove uvedbe, tako da izgleda nadaljna širitev zagotovljena.«
ZAPOSLOVANJE MLADIH IN KRITIČNA PISMENOST – PDF
(predstavila Kaja Fiedler, Pekarna Magdalenske mreže)
»V prvem koraku raziskujemo stanje mladih na trgu dela, v drugem s pregledom strateških in programskih dokumentov preučujemo pristope države k reševanju problematike zaposlovanja mladih, v tretjem pa predstavljamo priporočila za izboljšanje položaja mladih ob vstopu na trg dela.«
Pri pregledu stanja je jasno, da je za mlade na trgu delovne sile vse manj varnosti, kar tudi vodi v koriščenje študentskega statusa kot socialnega azila:
»Primerjava podatkov raziskave Mladina 2000 in Mladina 2010, da je v starostni skupini 25-29 let manj polno zaposlenih (74,5 %, 57 %), več rednih študentk (3,7 %, 14 %) in več brezposelnih (7 %, 11,2 %).«
Po temeljitem pregledu obstoječih smernic in dejanskega stanja, ugotavljajo, da:
»Slovenija prepoznava razširjenost prekarnih zaposlitev, vendar z ukrepi ne zagotavlja varnih in trajnih delovnih mest.«
“SODELOVALNE IN PARTICIPATORNE DRUŽBENO-EKONOMSKE PRAKSE – STANJE V SLOVENIJI 2020, poročilo in smernice za razvoj” so nastale kot sestav štirih posameznih, a povezanih, raziskav in analiz, ki smo jih v okviru projekta “DELATI SKUPAJ – za solidarno družbo” pripravile sodelavke konzorcijskih partneric. Projekt sofinancira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019.
