Pristojnosti inšpektorata za delo

Kadar menite, da vaš delodajalec krši delovnopravno zakonodajo, se lahko obrnete na Inšpektorat za delo in prijavite kršitev.

V prvi vrsti je za dobro prijavo potrebno vedeti, kaj sodi v pristojnost Inšpektorata za delo. Njihovo delo se deli najprej na tri glavna področja: nadzor delovnih razmerij, nadzor varnosti in zdravja pri delu ter socialna inšpekcija. Predvsem se bomo posvetili prvemu.

Nadzor delovnih razmerij zajema nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.[1] Gre torej za izvajanje nadzora nad pravicami, ki primarno izhajajo iz ZDR-1[2].

Pri tem je pomembno poudariti, da od leta 2014, ko je bil sprejet ZPDZC-1[3], Inšpektorat za delo ne izvaja več nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno. Za to je pristojen FURS.

Prav tako se na Inšpektorat za delo ne morejo obrniti s.p.-ji, razen v kolikor menijo, da so v prikritem delovnem razmerju ali pa če imajo status ekonomsko odvisne osebe. Ekonomsko odvisnim osebam gre varstvo pravic samo v primeru, da so pri delodajalcu izkazani kot ekonomsko odvisna oseba in jim tako po zakonu pripada varstvo glede naslednjih pravic:

  • prepovedi diskriminacije,
  • zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,
  • prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,
  • zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,
  • uveljavljanju odškodninske odgovornosti.

Študentje, ki opravljajo študentsko delo, se lahko na Inšpektorat za delo obrnejo samo v primerih, ko so kršene pravic, katerih varstvo je zagotovljeno v ZDR-1 (prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti).

Zakaj pa je bistveno, da se ob prijavi obrnete na pravi organ?

V kolikor se obrnete na napačen organ, ima ta v primeru nepristojnosti pravico, da zadevo zavrže. To naredi v primeru, ko oseba prijavo poda osebno ali pa če jo prejme po pošti ali e-pošti in ni jasno kateri organ je pristojen. Prijavo prejeto po pošti ali e-pošti pri kateri pa je jasno kateri drugi organ je pristojen, mora Inšpektorat to posredovati drugemu organu in sporočiti stranki.

Kadar organ zadevo zavrže, morate potem sami vložiti zadevo znova. V kolikor ste pri tem vezani na rok in je ta medtem, ko je prvi organ odločal potekel, ne morete ponovno poslati prijave drugam. Zato je včasih bolje poslati prijavo več organom ali pa se osebno zglasiti na uradnih urah, da boste gotovo prijavo podali pravemu.

 

[1]https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-delo/o-inspektoratu/

[2]Zakon o delovnih razmerjih

[3]Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

 


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Barbara Murn je vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, sicer kot članica v društvu deluje že dobra tri leta ob študiju na Pravni fakulteti UL.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih težav. Zastopanja v primeru sodnih sporov trenutno ne nudimo.

Kako do nasveta?