Akt o sistemizaciji delovnih mest je splošni akt delodajalca. To pomeni, da gre za enostranski
akt, s katerim delodajalec avtonomno ureja delovna mesta. Po zakonu ga mora sprejeti vsak delodajalec, ki ima zaposlenih več kot 10 delavcev. Ker gre za splošni akt, ga mora delodajalec objaviti, preden na njegovi podlagi zaposluje. Akt mora biti objavljen tako, da je dostopen delavcem in da se ti lahko z njim seznanijo (VDS Pdp 656/2006). V kolikor akt ni objavljen, ne začne veljati in tako delodajalec ne more zaposlovati na podlagi novega akta.

Še preden pa je objavljen in stopi akt o sistemizaciji v veljavo, pa ga mora delodajalec dati v
pregled sindikatu. Le-ta ima 8 dni, da poda svoje mnenje o predlogu. V kolikor sindikat poda
mnenje, se je delodajalec dolžan do njega opredeliti. Ni pa vezan na mnenje sindikata, v
kolikor se z njim ne strinja in je akt še vedno v skladu z zakonodajo in kolektivno pogodbo, ki ga zavezuje.

Ukinitev delovnega mesta pa je lahko podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga. Delovno mesto delodajalec ukine s spremembo oz. izbrisom delovnega
mesta iz akta o sistemizaciji delovnih mest. Vendar pa za odpoved ni nujno potrebno, da do
spremembe akta o sistemizaciji pride pred odpovedjo. Bistveno je, da se delodajalec zaradi
dejanskih razlogov odloči ukiniti delovno mesto (torej, da dejansko ne obstaja več potreba po delu) in na podlagi tega pride do odpovedi (sklep VIII Ips 115/2009).

Delodajalec pa ne sme poslovnega razloga zlorabljati in z njim prikrivati drugih razlogov za
odpoved. V kolikor pride do zmanjšanih potreb po delu, ne sme hkrati zaposliti novega
delavca za določen ali nedoločen čas (VDSS sklep Pdp 539/2014). Ni pa natančno določeno
koliko časa mora miniti, da lahko delodajalec ponovno zaposluje na tem delovnem mestu, gre za presojo vsakega primera posebej.

Delavec lahko v postopku odpovedi zahteva, da se o njej obvesti tudi sindikat (če je njegov
član ob uvedbi postopka) ali pa svet delavcev oz. delavskega zaupnika. Ti lahko v roku 6 dni
o odpovedi podajo mnenje, ki mora biti pisno obrazloženo v kolikor je negativno. Ni pa
delodajalec na mnenje vezan, do odpovedi lahko vseeno pride. Delavec ima možnost ob redni odpovedi vložiti tudi tožbo na sodišče (rok je 30 dni od vročitve odpovedi). Prav tako lahko delavec tudi poda prijavo inšpektoratu za delu.

 


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Barbara Murn je vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, sicer kot članica v društvu deluje že dobra tri leta ob študiju na Pravni fakulteti UL.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih težav. Zastopanja v primeru sodnih sporov trenutno ne nudimo.

Kako do nasveta?