Januarski pravni namig: Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Delovni dan lahko v takšnem primeru traja največ 10 ur. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. Delodajalec mora pridobiti pisno soglasje delavca vsakič, ko mu odredi nadurno delo, ki presega letno omejitev 170 ur, morebitna odklonitev soglasja pa za delavca ne sme imeti neugodnih posledic v delovnem razmerju.

 

Ali mi za nadurno delo pripada višja plača? Ali lahko nadure koristim kot proste ure?

Za opravljene nadure se delavcu izplača dodatek k osnovni plači, višina tega zneska pa se določi na podlagi kolektivne pogodbe, ki velja za delavca, če te ni, pa na podlagi internega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi (praviloma znaša 30 odstotkov osnovne bruto urne postavke). Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi za kompenzacijo opravljenih nadur s prostimi urami, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.

 

Ali mi delodajalec lahko naloži nadurno delo, če sem zaposlen s krajšim delovnim časom?

ZDR-1 sicer neposrednega odgovora na to vprašanje ne daje, v prvem odstavku 146. člena pa določa, da se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. O tem vprašanju pa je že odločalo Vrhovno sodišče, ki je v odločitvi zapisalo, da »zakon sicer dopušča možnost, da delodajalec delavca zaposli tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, seveda pa to velja za primer, če za delo, ki ga delavec opravlja, delodajalec ne izkazuje potrebe, da bi se opravljalo polni delovni čas. Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru zato v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.

 

Komu delodajalec ne sme odrediti dela preko polnega delovnega časa?

  • delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka,
  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
  • delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
  • delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena ZDR-1,
  • delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Prijava kršitve?

Več info na: http://www.id.gov.si/si/storitve/prijava_krsitev/