Ekipa

 

 

 

Marko Funkl, profesor filozofije in ruščine, vodja projekta Z zadružništvom proti prekarnosti

Zadružništvo me poleg sindikalnega združevanja zanima predvsem z vidika samoorganiziranja prekarnih delavcev. Neoliberalna logika siljenja delavcev v individualizirane espeje je nekaj, kar človeka razčloveči in mu daje občutek, da je za vse sam. Združevanje prekarcev v zadruge se mi zdi pomemben korak k ponovni vzpostavitvi skupnosti na trgu, kjer imajo delavci besedo pri odločanju ter upravljanju zadrug, s tem pridobijo več varnosti in čutijo pripadnost do skupaj zastavljenih ciljev.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo smo zadružništvo kot alternativo prepoznali že leta 2012, nato smo svoje delovanje razvijali v dveh smereh – v smeri združevanja prekarcev v sindikat (oktobra 2016 je nastal Sindikat prekarcev) in v smeri spodbujanja nastanka zadrug. Iz naših pogovorov je nato nastala tudi Jezikovna zadruga Soglasnik (2014), katere član sem od vsega začetka in tako spremljam njen razvoj, notranjo dinamiko in potenciale, ki jih takšna oblika skupnega delovanja prinaša.

Projekt Z zadružništvom proti prekarnosti je zame velik izziv, ker mi dopušča, da se skupaj s celotno ekipo projekta z zadružništvom ukvarjamo tudi na malce bolj teoretični ravni in vse to nadgradimo z bogatim praktičnim znanjem, ki ga vsak poseduje na svojem področju delovanja. Tovrstno znanje je vsekakor nujno potrebno za razvoj zadružništva, ki ima v Sloveniji ogromen neizkoriščen potencial.

 

 

 

Tjaša Kosar, svobodna novinarka

V Sloveniji delujem na področju televizijskega in spletnega novinarstva (TV Slovenija), komunikacije, promocije ter zagovorništva nevladnih in kulturnih organizacij, povezanih z globalnih socialnimi temami. (KUD Transformator, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo). Na mednarodni ravni se zadnja 4 leta intenzivno udeležujem delavnic političnega gledališča, participativnih in medkulturnih izobraževalnih metod, skupnostnih modelov ustvarjanja in sodelovanja ter v angleščini so-ustvarjam zagovorniške kratke (dokumentarne) filme.

Tudi zadruge morajo poskrbeti za svojo “blagovno znamko”, a se pri tem zavestno odločajo najbolj graditi na vsebini, načelih in skupnosti, dajejo prednost humanim in okoljskim poudarkom, torej trajnostno in skupno pred lastnimi interesi, tudi na trgu dela. V  tujini je zadrug že mnogo, v Sloveniji kapljajo počasi. Kako ustvariti, poleg zdravega jedra, tudi zgodbo in delovanje, na svoj način, drugačen od korporacijskega modela, a s podobno prepoznavnostjo? To bo moja naloga pri projektu, ki mi preprosto, daje optimizem.

 

 

 

 

Petra Krapež, prevajalka za angleški, italijanski in slovenski jezik, članica Jezikovne zadruge Soglasnik

Kot prevajalka v takšni ali drugačni pravno-formalni obliki delam 7 let, od zaključka študija na Filozofski fakulteti. Kot samostojna prevajalka sem spoznala, da je povezovanje nujno za močnejši in vidnejši nastop na trgu, zato sem se pridružila prvi slovenski zadrugi, ki se ukvarja z jezikovnimi storitvami. Od takrat soustvarjam Soglasniško zgodbo in sodelujem pri iniciativah ter projektih s področja promocije zadružništva kot alternativnega poslovnega modela. Tej temi sem posvetila tudi svoje magistrsko delo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

 

 

 

 

 

Lea Kremič, absolventka magistrskega študija prava

K sodelovanju na projektu sem bila povabljena za raziskovanje in pomoč na pravnem področju. Zadružništvo ni del študijskega programa na Pravni fakulteti in tudi sicer študij prava žal ne posveča nobene pozornosti ”alternativnim” oblikam podjetij, v katerih ni v ospredju kapital. Sama sem se z zadrugo-verjetno čisto po naključju-srečala že med študijem pri izdelavi seminarske naloge na to temo in očitno me je to srečno naključje pripeljalo tudi k sodelovanju pri tem projektu.

Kot sem omenila že zgoraj, pravno urejanje zadrug ni niti predstavljeno bodočim pravnikom. To dejstvo je zelo zaskrbljujoče, saj se znanje ne prenaša naprej na nove generacije. Sklepam lahko, da ni pravega interesa, da bi se pravna ureditev zadrug raziskovala in prilagodila današnjim razmeram v svetu. Trenutno veljavni zakon je namreč z začetka 90ih let in ima številne pomanjkljivosti glede na dejansko stanje. Kljub temu si to jemljem kot izziv in priložnost za pravno raziskovanje tega področja doma in v tujini. Predvsem pa se veselim pridobitve novega pravnega znanja, ki ga bom lahko delila z drugimi. Verjamem, da bo projekt pomembno prispeval k premiku v pravo smer na področju zadružništva v Sloveniji.

 

 

 

 

Tej Gonza, ekonomist

V Rotterdamu sem magistriral na temo ekonomske demokracije in delavskega lastništva. S kooperativami se ukvarjam, od kar sem se vrnil nazaj v Slovenijo. Trenutno sem zaposlen na Kisik d.o.o., ki ponuja storitve zadružnega inženiringa (pisanja poslovnega načrta, koordinacije članov, ustanovitve zadruge, financiranje projekta, prijavljanje na razpise in podobno). Tesno sodelujem tudi z Davidom Ellermanom, ki je svetovna avtoriteta na področju ekonomske demokracije. Z njim in drugimi sodelavci smo v fazi ustanovitve zavoda Inštitut za ekonomsko demokracijo, znotraj katerega bomo preučevali potencial za širjenje delavskega lastništva in demokratičnega upravljanja v Sloveniji. Pri projektu »Z zadružništvom proti prekarnosti« sodelujem na področju davčne zakonodaje.

 

 

 

 

Netta Norro, finnish partner

I represent the Finnish partner in this project, Cooperative Lilith. My colleagues and I bring some of the 20+ year experience on running a creative cooperative locally in Finland.

As the initiator of the project and while living in Slovenia, I have already investigated and compared the local Slovenian environment for such a coop to develop, and experienced the need and possibly also a will for seeing it happen.

I have been a member of Lilith for more than 10 years and have been working with international cultural projects and projects development for more than that. I hope I can bring two point-of-views into the discussion: What needs, special features and challenges creative workers and people working in the field of arts would have, and, how could a cooperative model be a sustainable and fair answer to these questions.