Zakaj proti malemu delu?

LJUBLJANA, 1.4.2011

Na to vprašanje smo na okrogli mizi v Krškem, 31.3.2011, iskali odgovor skupaj z gostoma Jernejem Vrtovcem, predsednikom Mlade Slovenije ter Tomažem Čurkom, ki je predstavil stališča Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

okr_miza_krsko
Jernej Vrtovec je uvodoma podal zanimivo misel: ”Zakon o malem delu naj bi letno omogočal zaslužek do 6000 EUR bruto. Kako naj kdo s tem dohodkom preživi celo leto, ko pa Borut Pahor s 3000 EUR na mesec ne more?”. Vsekakor vredno razmisleka. Zakon o malem delu (ZMD) besedi ”delo” odvzema status vrednote in jo spreminja v tlako za preživetje samega sebe, pa še to slabo. ZMD namreč kot upravičence za opravljanje malega dela določa mlade, brezposelne ter upokojence, 3 popolnoma različne družbene skupine, ki pa jim hkrati socialnega statusa ne izboljšuje, temveč jih bo potisnil na prag revščine, iz katerega pa g. Vrtovec žal ne vidi izhoda. Meni, da je mladim treba zagotoviti štipendije ter študentske postelje ter jih tako motivirati za študij, saj danes marsikateri študent dela preko študentskega dela zato, ker si sicer študija ne bi mogel privoščiti. Upokojencem preprosto delati ne bi bilo treba, saj so v 40 letih delovne dobe naredili dovolj, da bi ”na stara leta uživali”. Izjav v smislu: ”Upokojenci gredo lahko delat, če imajo prenizke pokojnine za življenje” si enostavno ne bi smeli dovoliti izreči. ZMD je slab, zato ga na referendumu 10.aprila ne bo podprl. Verjame, da bo ZMD na referendumu zavrnjen, saj je bil spisan brez socialnega dialoga in usklajevanja s skupinami, ki jih bo najbolj prizadel, kar bodo volivci spoznali, zato njegove uveljavitve ni za pričakovati.

Tomaž Čurk se je s sogovornikom strinjal, izpostavil pa je problem fiktivnih vpisov študentov, ki pa ga ZMD ne bo rešil. Predlaga uvedbo enotne evidence vpisa, ki bi omogočal enostaven pregled nad šolajočo se mladino ter tako olajšal nadzor nad nepravilnostmi, ki se lahko pri delu preko napotnice pojavijo. Glede na to, da ZMD razširja krog upravičencev za opravljanje malega dela iz študentskega dela še na upokojence ter brezposelne, kar je približno 800.000 upravičencev, je težko pričakovati, da bo nadzor nad opravljanjem malega dela ob nespremenjenem številu inšpektorjev za delo, učinkovit. Dogajale se bodo zlorabe napotnic, izkoriščanje delavcev s strani delodajalcev bo še večje, saj malega delavca ne bo ščitil noben sindikat. Prav tako malo delo ne prinaša nobenih pravic iz dela, kot so malica, regres, prevoz na delo, nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni…delodajalec bo lahko malega delavca tudi kadarkoli odpustil. Socialni položaj žensk bo še bolj negotov, za materinstvo se bodo odločale kasneje ali pa otrok sploh ne bodo imele, kar pa bo imelo posledice tudi za pokojninsko in zdravstveno blagajno, saj če mladih, ki bi vanju vplačevali, ne bo, tudi sredstev za izplačilo pokojnin starejšim ne bo.

Ob tako predstavljenih argumentih odločitev volivcev na referendumu 10.aprila ne bi smela biti težka. Udeležimo se ga v čim večjem številu ter obkrožimo PROTI, ne dovolimo propada socialne države!