Študenti arhitekture- prvi del

Avtor: S.S.

Fakulteta Demokracije : UL FA

Začetek

Četrtek 3.1.2019. Začetek novega leta. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo dobimo anonimno pismo. Pišejo študenti arhitekture o pogosto nelegalnih oblikah dela, delu na črno in podobnih oblikah nezakonitih praks. Opisujejo izkoriščanje. Delo opravljajo v zasebnih birojih profesorjev.  Študenti zapišejo, da so anomalije sistemske narave.  Tovrstno dogajanje se dogaja s strani vodilnih na fakulteti. Tak način delovanja pa tudi vpliva na podaljševanje študija, v povprečju traja devet let. V Sloveniji imamo  moratorij študija iz socialno-ekonomskih razlogov. Srečujemo se še s nepravilnostmi, ki omenjeno stanje še podaljšujejo. Mladi stopimo na trg dela v vedno bolj poznih letih. Ta vstop na trg dela vpliva na samostojnost, oblikovanje družine, družinske odnose in posledično tudi na gospodarstvo in socialni sistem države. Domine ekonomije izobraževanja. V pismu zapišejo:

Večina študentov zato že zelo zgodaj – po prvem letniku študija – začne delati v arhitekturnih projektantskih podjetjih. To pa prispeva k podaljšanju študija, ki v povprečju traja že skoraj devet let – to je več kot študij medicine – po rednem programu pa naj bi trajal pet let. Arhitekturni biroji s pridom izkoriščajo izjemno zagnanost in motivacijo študentov, ki za malo denarja rišejo pri njih dolge ure, te praviloma ob javnih natečajih, ko je časovna stiska, presegajo vse zakonske norme.

Študentje arhitekture so na nek način v to prisiljeni, saj se zavedajo, da v primeru, da med študijem ne bodo delali, ob diplomiranju ne bodo imeli dovolj referenc in izkušenj, tako pa ne bodo konkurenčni svojim kolegom in ne bodo dobili dela.

V pismu je tudi predlog za ureditev študija:

Menimo, da bi bilo bolje, če bi študij trajal krajši čas, tako da bi študentje hitreje diplomirali – po predvidenem programu – prakso pa bi začeli pridobivati po diplomi, ko bi se zaposlili. Arhitekturna podjetja bi morala na svoja pleča prevzeti to odgovornost in bi morala biti pripravljena vložiti nekaj časa in sredstev v izvajanje pripravništva mladih diplomantov in pravzaprav svoje delovne sile – tako kot je to normalno v vseh drugih branžah. Danes je praktično nemogoče pričakovati, da bi nekdo zaposlil mladega diplomanta arhitekture brez praktičnih izkušenj, pa četudi je ta imel izvrstne ocene pri študiju. To je samo po sebi dovolj povedno in je po našem mnenju absurdno, zato je to potrebno spremeniti.

Pismo je bilo poslano v vednost:

  • Fakulteta za arhitekturo, dekanat
  • Inšpektorat RS za delo
  • Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
  • Inženirska zbornica Slovenije
  • Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
  • RTV Slovenije, oddaja Tednik

Odzivi

Nevladni sektor: društvo, sindikat, ŠOU

4.1 Dan po prejetju pisma objavimo prejeto pismo ter napišemo Izjavo v podporo študentom.

7.1 Odziv sindikata Mladi plus.

11.1 Odziv Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU)

11.1. Izjava  Piratske stranke

11.1 Terensko delo Gibanja s Delavsko svetovalnico in Mladi plus

Vladni sektor

Kakšni so bili odzivi Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter drugih pristojnih inštitucij?

Odzivi Fakultete za arhitekturo 

9.1. Študentski svet Fakultete za arhitekturo na Facebook spletni strani zapiše, da še preiskujejo izvor pisma.

Kljub temu, da še zmeraj preiskujemo izvor pisma, je bilo naše predstavništvo napadeno s strani medijev in študentov, kar poskušamo rešiti in podati odgovor vsem.  (ŠS FA)

V isti objavi pa še prosijo študente naj ne pošiljajo nobenih pisem brez njihove vednosti.

Bolj kot dejanska situacija jih je zanimala identiteta študentov.  Zanimiv pogled študentskega sveta na dano situacijo še posebej za organ v sklopu UL in FA, ki naj bi zastopal interese študentov.

Študentski svet Fakultete za arhitekturo (SŠ FA) skliče izredno sejo. V sporočilu za javnosti povejo, da je problem bil obravnavan na Senatu Fakultete za arhitekturo s prisotnostjo večjega števila profesorjev.

Odziv Univerze v Ljubljani

10.1. Študentski svet Univerze v Ljubljani na svoji FB strani objavi odziv ŠS UL in ŠS FA.

10.1. Se skliče izredni sestanek pri rektorju Igor Papič. Sestanka se udeležijo rektor Igor Papič, dekan Fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš, predstavnica študentskega sveta Fakultete za arhitekturo Eva Pavlič, predsednica študentskega sveta Univerze v Ljubljani Laura Koudela. Torej rektor, dekan in dva študentska sveta. V sporočilu za javnost, ki je objavljeno na spletni strani Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), Univerza v Ljubljani pove sledeče:

Prav tako v individualnem razgovoru s pedagogi na UL FA niso zasledili nobenega znaka kršitve delovno pravne zakonodaje. Ne izključujemo možnosti, da bi lahko med pedagogom in študenti prišlo do posameznih primerov nekorektnega sodelovanja, a odločno zavračamo navedbe, da gre za sistemski problem fakultete.

V izjavi zapišejo še, da bodo uvedli tripartne pogodbe, ki bodo nadomestile študentske napotnice.  Univerza nadaljuje, da bodo na fakulteti sprejeli interna etična  pravila med pedagogi in študenti, ki bodo določala vsebine, vrednost in načine izvajanja študentskega dela. To je pravilnik, ki se je obravnaval marca in bomo o tem kasneje še pisali.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; MIZŠ

11.1 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se odzove na opozorila študentov v poslanem pismu. Zapišejo:

Vsakršne oblike izkoriščanja študentov ali »akademskega suženjstva« odločno obsojamo, še zlasti, ko gre za preplet izvajanja javne službe na področju visokega šolstva ter zasebnih interesov posameznih visokošolskih učiteljev. Na ministrstvu zato pričakujemo, da se bo vodstvo Univerze v Ljubljani nemudoma opredelilo do domnevno spornih ravnanj Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, od vodstva fakultete zahtevalo natančno poročilo in v primeru zaznanih nepravilnosti tudi ustrezno ukrepalo. (MIZŠ)

Zbornica za arhitekturo

18.1 Odzove se Zbornica za arhitekturo. V izjavi ZAPS napiše:

Dejstvo je, da si pri uravnavanju ustreznega razmerja med “teorijo” in “prakso” v času študija ob osebnem interesu študenta nasproti stojita dva različna interesa – na eni strani racionalnost (stroškov) študija, na drugi pa težnja k pridobivanju praktičnih izkušenj med študijem in s tem k potencialno lažji zaposljivosti v arhitekturnem biroju

ZAPS kategorično nasprotuje ne samo neplačanim oblikam dela, ampak tudi ponujanju brezplačnih storitev z namenom pridobitve posla, kar je v preteklosti večkrat javno izpostavila (npr. izjava Brezplačno delo arhitektov:  Brezplačno delo arhitektov  )

Dodaja:

Pomembno je tudi, da arhitekturni biroji, ne glede na to, ali za njimi stojijo profesorji ali drugi člani ZAPS, ne gradijo poslovnega modela, ki temelji na brezplačni ali poceni delovni sili slabo plačanih študentov ali mlajših kolegov, saj s tem dodatno prispevajo k zniževanju cen arhitekturnih storitev in splošnemu razvrednotenju poklica ter nelojalno konkurirajo arhitekturnim birojem, ki takšnega modela ne uporabljajo. Profesorji, ki so hkrati lastniki birojev se zlahka znajdejo v navzkrižju interesov, zato bi morali v takšnih situacijah ravnati posebno previdno in ne bi smeli izkoriščati prednosti svojega položaja (bližnjic do kakovostne in poceni delovne sile) za koristi svojih birojev. 

Računsko sodišče

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se je obrnila na Računsko sodišče. Računsko sodišče objavi svoj odziv 23.1. Dopis upoštevajo kot pobudo za izvedbo revizije.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Inšpektorat ni napisal odziva ali izjave na prejeto pismo. Šele po spraševanju novinarjev so podali medel odgovor:

Na inšpektoratu za delo so ob tem pojasnili, da pisma študentov fakultete za arhitekturo ne obravnavajo kot prijavo, temveč kot oris splošne problematike, saj študentje v dopisu niso navedli konkretnih delodajalcev. Po navedbah vršilke dolžnosti glavnega inšpektorja Jadranke Grlić so se na inšpektoratu v programskih usmeritvah za delo 2019 zavezali, da bodo poglobljeno nadzorovali prekarne oblike dela, ki jim tudi zadnjih nekaj let namenjajo posebno pozornost. (STA) (Siol)

Inšpektorat RS za delo po prejetem pismu situacije ni preveril ali podal ukrepov, kljub danim pooblastilom in medijski pokritosti. Če bi jih spraševali še naprej, bi se najbrž sklicevali, da imajo premalo inšpektorjev za pokritje celotnega trga. In tako se kljub odzivu zelo pomembnih inštitucij ( MIZŠ, UL) niso odzvali.  Omenjeni primer bi lahko bil primer dobre prakse. Tudi če ne bi ugotovili nepravilnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije

Na Komisiji za preprečevanje korupcije so nam pojasnili, da zgodbo spremljajo prek medijev, vendar da s podrobnostmi primera niso seznanjeni: “Komisija z omenjenim primerom ni seznanjena in tako nima dovolj informacij za oblikovanje stališča na omenjeno temo.” (24ur)