»Mladi so si krivi sami!«

Borut Brezar je sociolog in zgodovinar, član Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Ko me sovrstniki vprašajo, kaj sem po izobrazbi, jim s ponosom odgovorim, da sem sociolog in zgodovinar. Odziv je praviloma vedno podoben: »Uf, kje se pa lahko zaposliš?«, »Saj mene je zgodovina/sociologija vedno zanimala, samo me je motilo, da je neuporabna.«, »Verjetno si imel dobrega učitelja, da si šel to študirat.« Vse njihove reakcije imajo skupno podlago: ugleda študija ne določa zanimanje, družbena potreba ali nadarjenost, temveč uporabnost vede pri procesu akumulacije kapitala. Prepričanje o (služabniški) nujnosti uporabnosti vede za kapital je tako razširjeno, da večina ne vidi protislovij, ki jih tako prepričanje vsebuje. Enega od največjih razkolov v slovenski družbi predstavlja odnos do druge svetovne vojne ali osamosvojitve, ampak večina državljanov in državljank Slovenije je sveto prepričana, da študij zgodovine ali sociologije ni »uporaben«, ker se ne moreš zaposliti, spregledajo pa, da bi resno ukvarjanje s tem problemom lahko naslovili ravno humanisti in družboslovci, ki jih imajo za neuporabne. Seveda se lahko vprašamo, komu najbolj koristi, da se taka družbeno relevantna vprašanja ne naslovijo. V tem prispevku izhajamo iz predpostavke, da družba ne potrebuje samo tistega, kar je uporabno za kapital, ampak lahko različne vede naslovijo tudi izredno relevantna vprašanja, ki za sam kapital niso pomembna ali pa mu celo koristi, da se ne odpirajo.

 

Vprašanja »uporabnosti« določene znanosti so za mlade zelo pomembna, saj vplivajo na njihovo izbiro študija, prav tako pa močno vplivajo na njihov občutek krivde, ko po končanem izobraževanju vstopijo na trg delovne sile. Splošno razširjeno prepričanje namreč je, da so se polnoletni dijaki svobodno odločili, kaj bodo šli študirat, tako da lahko po končanem študiju tudi sami nosijo posledice svoje odločitve. Če pogledamo problem sistemsko, pa lahko vidimo, da to prepričanje nastopa v funkciji zakrivanja resnih strukturnih problemov, ki jih ima (slovensko) gospodarstvo. Slabih pet let nazaj sem za spletno stran Gibanja za dostojno delo in socialno družbo napisal članek o strukturni brezposelnosti mladih.[1] Od takrat se situacija ni bistveno spremenila: mladi smo še vedno soočeni s strukturno brezposelnostjo. S tem izrazom imam v mislih situacijo, ko je na trgu na voljo daleč premalo delovnih mest, da bi se lahko zaposlili vsi iskalci zaposlitve. To pa pravzaprav tudi pomeni, da je prepričevanje mladih, da morajo študirati uporabne poklice, navadna hinavščina. Čeprav bi se vsi zaposlili kot inženirji strojništva, varilci, vodovodarji, parketarji, strugarji ali kaj podobnega, bi še vedno en velik del populacije ostal brez službe, pa če se še tako trudijo prilagoditi kapricam trga.

 

Skupina Stvarnost je leta 2014 posnela video o vplivu strukturne brezposelnosti mladih na visokošolsko izobraževanje. Video je (žal) še vedno aktualen.

Strukturna brezposelnost ni samo stvar mladih. Na današnji dan je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v državi prijavljenih 75.920 iskalcev zaposlitve, na voljo pa je zgolj 3.204 prostih delovnih mest. Ne glede na to, če se 72.716 iskalcev zaposlitve postavi na glavo, zaposlitve na ta dan ne bodo dobili, razen v primeru, da delovno mesto ustvarijo sami, če se na primer samozaposlijo, vendar to ne more biti edina »rešitev« (če lahko sistemsko prisilo v prekarnost imenujemo rešitev) za strukturni problem brezposelnosti. Za prosta delovna mesta na trgu delovne sile se torej ne borijo samo mladi, temveč iskalci zaposlitve vseh starosti.

 

Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017
Število iskalcev prve zaposlitve 16.272 19.071 18.538 15.827 14.188 12.344
Šli v prvo zaposlitev 7.312 7.688 11.164 10.284 10.654 9.583
Število vseh prostih delovnih mest meseca januarja 15.645 13.459 6.553 6.713 8.245 10.140

Vir: ZRSZ[2] in lastni izračuni.

 

Pri strukturni brezposelnosti in interpretaciji zgornjih številk je potrebno upoštevati tudi naslednja dejstva:

1) Objava prostega delovnega mesta na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje po aprilu 2013 za delodajalce ni več obvezna. Obvezna je še vedno javna objava (na spletnih straneh podjetja, na oglasnih deskah, po različnih spletnih straneh ipd.), ni pa nujno, da se prosto delovno mesto objavi na Zavodu – to je prostovoljno, obvezno pa je za javni sektor, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zavedati se torej moramo, da je prostih delovnih mest nekaj več, ne pa bistveno.

2) Gre za uradne statistike. Brezposelnih je v Sloveniji več, ampak zaradi takih ali drugačnih razlogov niso prijavljeni na Zavodu. Znano je, da je brezposelna oseba, ki na primer ne pride na razgovor s svetovalcem na Zavodu, po pravilih avtomatično izbrisana iz evidence brezposelnih – to pa ne pomeni, da je službo tudi dobila.

3) Objavljena prosta delovna mesta še ne pomenijo nujno tudi dostojnih in človeka vrednih delovnih mest. Nekatera delovna mesta niso zasedena preprosto zato, ker so slabo plačana, pogoji dela pa katastrofalni.

4) V “prostih delovnih mestih” niso vštete službe, ki jih ljudje dobijo kot prekarci. Med prostimi delovnimi mesti torej ni avtorskih pogodb, študentskega dela, podjemnega dela, samozaposlenih… “Služb” je torej več, samo so prekarne.

 

Kljub zgornjim pomislekom pa lahko iz tabele razberemo, da je prostih delovnih mest preprosto premalo, da bi se lahko vsi iskalci prve zaposlitve tudi zaposlili. Strukturna brezposelnost sili mlade, da se odločajo za podaljševanje študentskega statusa, prav tako so mnogi obsojeni na prekarne oblike dela ali pa se preprosto odselijo iz države. Rešitev problema brezposelnosti torej ne moremo polagati samo na ramena mladih, ki se jih obtožuje, da so študirali neuporabno vedo, ali pa da so preleni za resno delo. Takšni očitki samo odvračajo pozornost od glavnega problema: gospodarstvo ni zmožno proizvesti dovolj kvalitetnih delovnih mest, da bi lahko vsi iskalci zaposlitve dobili službo. In namesto, da se s prstom kaže na neprilagojen izobraževalni sistem ali da se mladim nabija krivdo, moramo pritisniti na gospodarstvo, da razreši svoje lastne strukturne težave.

[1] Borut Brezar. Strukturna brezposelnost mladih. Dostopno na: http://socialna-druzba.si/novice/585_strukturna-brezposelnost-mladih/ (Zadnji dostop 12. 9. 2018).

[2] Za priliv in odliv brezposlenih oseb glej podstran ZRSZ Trg dela v številkah. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/prijavljeni_odjavljeni (Zadnji dostop 12. 9. 2018). Za število prostih delovnih mest na isti podstrani. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/prosta_delovna_mesta (Zadnji dostop 12. 9. 2018).

 

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.